Palačinka v takšni ali drugačni obliki obstaja že tisočletja in se je skozi zgodovino razvijala v različnih kulturah po svetu.
Starorimski začetki
Rimljani so poznali jed, imenovano “plačenta” – ploščato pecivo iz moke, medu in jajc, ki velja za eno izmed predhodnic današnje palačinke.
Francoski “crêpe”
V Franciji se je razvila tanka palačinka “crêpe”, ki je postala znana po vsej Evropi. Francoska različica je pogosto še tanjša od srednjeevropske in se tradicionalno postreže z limono in sladkorjem ali v slani različici kot “galette”.
Palačinke v srednji Evropi
V Sloveniji in sosednjih državah so se palačinke uveljavile kot priljubljena domača jed, pogosto polnjena s skuto, marmelado ali orehi, in so del praznične kuhinje, na primer ob pustu.
Ameriški pancakes in vafli
V Severni Ameriki se je razvila debelejša različica s pecilnim praškom – pancakes, znani pri nas kot ocvrtki. Vafli so prišli iz srednjeveške Belgije, kjer so jih pekli v posebnih železnih kalupih že v 13. stoletju.
Palačinke danes
Danes je palačinka postala univerzalna jed brez meja – recepte si izmenjujemo prek spleta, sestavine prihajajo iz vseh koncev svet, a osnovno načelo ostaja enako kot pred tisočletji: preprosto testo, hitro pečenje in nadev po želji.
Danes lahko vse te tradicije preizkusite kar doma – od osnovnih tankih palačink do belgijskih vafljev.
Palačinka kot del praznične tradicije
V mnogih evropskih državah so palačinke tesno povezane s koledarskimi prazniki – v Sloveniji z pustom, v Franciji s praznikom “La Chandeleur” februarja, ko je tradicija spečiti čim več palačink za srečo v prihajajočem letu.
Ne glede na državo ali praznik je skupna nit vedno enaka – palačinka kot simbol gostoljubnosti in deljenja hrane z najbližjimi.
